Računalnik se pri zagonu ustavi, datoteke se odpirajo počasi, iz ohišja ali prenosnika pa slišite ponavljajoč se klik. Kaj pomeni klikajoč trdi disk? Najpogosteje pomeni, da mehanski disk ne more pravilno prebrati podatkov ali premakniti bralno-pisalnih glav. To ni zvok, ki bi ga bilo pametno preslišati. Če so na disku fotografije, dokumenti, poslovne mape ali računovodski podatki, je najpomembnejše, da z napravo ne eksperimentirate po nepotrebnem.

Klasični trdi disk oziroma HDD ima v notranjosti vrteče se magnetne plošče in zelo občutljiv mehanizem z glavami za branje ter zapisovanje. Že manjša mehanska težava lahko povzroči, da glava poskuša znova in znova najti pravilen položaj. Uporabnik to pogosto sliši kot ritmično klikanje, tikanje ali kratke udarce.

Kaj pomeni klikajoč trdi disk v praksi

Klik ni vedno enak in tudi vzrok ni vedno katastrofalen. Krajši zvok ob vklopu je pri nekaterih starejših diskih lahko normalen, zlasti če disk nato brez težav deluje, sistem pa hitro prepozna vse datoteke. Povsem drugače je, če se klikanje ponavlja, disk izginja iz računalnika, operacijski sistem zamrzne ali pa vas naprava poziva k formatiranju pogona.

Ponavljajoče klikanje praviloma pomeni, da disk ne uspe prebrati servisnih podatkov, zazna poškodovan del površine ali pa ima težavo z glavami oziroma elektroniko. Včasih je vzrok tudi zunaj samega diska: poškodovan USB-kabel, nestabilen napajalnik, okvarjeno ohišje zunanjega diska ali slab priključek. Pri prenosnikih po padcu pogosto sumimo na mehansko poškodbo, tudi če naprava na prvi pogled ni vidno poškodovana.

Pomembno je razumeti razliko med diskom in SSD-jem. SSD nima gibljivih delov, zato ne more mehansko klikati. Če slišite klik iz prenosnika, ki ima vgrajen samo SSD, je vzrok lahko ventilator, zvočnik, rele ali druga komponenta. Pri namiznem računalniku je lahko zvok tudi iz napajalnika. Zato je pravilna diagnostika boljša od ugibanja.

Najpogostejši razlogi za klikanje

Pri servisnem pregledu se najpogosteje srečamo s štirimi skupinami vzrokov. Prva so poškodovani sektorji, kjer disk težko bere posamezne dele plošče. Druga je okvara bralno-pisalnih glav, ki se pogosto pokaže z izrazitim, ponavljajočim se klikom. Tretja težava je elektronika diska ali napajanje. Četrta pa je fizična poškodba po udarcu, padcu ali nepravilnem premikanju diska med delovanjem.

Disk se lahko začne oglašati tudi zaradi starosti in obrabe. Mehanski trdi diski imajo omejeno življenjsko dobo, na katero vplivajo ure delovanja, temperatura, tresljaji in kakovost napajanja. Pri zunanjem disku je dodaten dejavnik pogosto kabel, ki se med uporabo zvija, ali USB-priključek, ki ne zagotavlja stabilnega stika.

Težava je lahko postopna. Najprej opazite, da se mapa odpira nekoliko dlje. Nato računalnik občasno zmrzne, programi ne odgovorijo, kopiranje datotek obstane, klik pa postaja pogostejši. Takrat podatki še niso nujno izgubljeni, vendar se lahko stanje z vsakim dodatnim zagonom poslabša.

Kaj naredite takoj, ko disk začne klikati

Če disk še deluje in so podatki dostopni, ne odlašajte s kopiranjem najpomembnejših datotek. Začnite pri dokumentih, fotografijah, projektih, poslovnih mapah in drugih podatkih, ki jih ne morete preprosto znova prenesti. Kopiranje izvajajte na drug disk ali v preverjeno oblačno shrambo, vendar le, če računalnik pri tem ne zamrzne in disk ne klika močno ali neprekinjeno.

Če se klikanje ponavlja, se disk ne prikaže več pravilno ali računalnik obstane že ob zagonu, napravo izklopite. Ne zaganjajte je znova desetkrat v upanju, da bo naslednji poskus uspešen. Vsak zagon pomeni dodatno obremenitev mehanizma, pri okvari glav pa lahko nadaljnje delovanje poškoduje površino plošč in zmanjša možnost uspešnega reševanja podatkov.

Prav tako ne nameščajte programov za preverjanje diska na isti okvarjeni pogon in ne zaganjajte popravil datotečnega sistema na slepo. Takšni postopki so lahko koristni pri logičnih napakah, pri mehanski okvari pa disk prisilijo v dolgotrajno branje. To ni dober trenutek za defragmentacijo, formatiranje ali ponovno nameščanje sistema.

Pri zunanjem disku lahko brez tveganja preverite drug USB-kabel in drug priključek na računalniku. Če ima disk ločen napajalnik, preverite tudi tega. Disk naj med testiranjem stoji mirno na ravni podlagi. Ne tresite ga, ne odpirajte ohišja in ga ne dajajte v zamrzovalnik. To so stari spletni nasveti, ki lahko povzročijo kondenz, dodatne poškodbe in precej dražje reševanje podatkov.

Kdaj je čas za servis

Servis je smiseln takoj, ko so podatki pomembni in disk kaže znake mehanske napake. Sem sodijo redno klikanje, drgnjenje, nenavadno zaganjanje in ustavljanje, zelo počasno delovanje, izginjanje diska iz sistema ter sporočila, da pogon ni dostopen. Če gre za poslovni računalnik, strežnik ali disk z edino kopijo podatkov, je hiter odziv še toliko pomembnejši.

Dobra diagnostika najprej ugotovi, ali težavo povzroča disk, kabel, ohišje, napajalnik ali programska napaka. Če je disk fizično okvarjen, je cilj najprej varno pridobiti podatke in šele nato razmišljati o zamenjavi diska ter ponovni namestitvi sistema. Pri takih primerih ne pomaga univerzalna rešitev, saj je postopek odvisen od vrste okvare in stanja medija.

V PIARA pri težavah s klikajočimi diski najprej ocenimo stanje naprave in možnosti za rešitev podatkov. Stranki jasno povemo, kaj je smiselno narediti, kakšna so tveganja in ali se popravilo naprave ekonomsko splača. Pri starejšem računalniku je pogosto najboljša kombinacija reševanje podatkov, vgradnja SSD-ja in prenos sistema ali datotek na zanesljivejši pogon.

Zakaj zamenjava z SSD-jem pogosto reši več težav

Če je klasični HDD odslužil, ga praviloma ne priporočamo nadomestiti z novim mehanskim diskom, razen kadar potrebujete veliko prostora po ugodni ceni za arhiv. Za sistemski disk v prenosniku ali namiznem računalniku je SSD občutno hitrejši, tišji in bolj odporen na tresljaje. Računalnik se hitreje zažene, programi se odpirajo brez dolgega čakanja, pri prenosniku pa ni več tveganja za mehanske poškodbe plošč ob manjšem udarcu.

To ne pomeni, da SSD ne potrebuje varnostne kopije. Vsak medij lahko odpove, le znaki so drugačni. Najboljša zaščita ostaja vsaj ena dodatna kopija pomembnih podatkov, ločena od računalnika. Za domačega uporabnika je to lahko zunanji disk in oblačna kopija najpomembnejših map. Za podjetje pa urejeno, redno preverjeno varnostno kopiranje, ki ne temelji na tem, da se nekdo slučajno spomni priključiti disk.

Kako zmanjšati možnost izgube podatkov

Klikajoč disk je neprijeten opomnik, da varnostna kopija ni nekaj, kar uredimo po okvari. Posebej pozorni bodite na diske, stare več let, računalnike, ki se pregrevajo, in zunanje diske, ki jih pogosto prenašate. Če opazite počasnejše odpiranje datotek ali občasna zamrzovanja, preverite stanje pravočasno in uredite kopijo podatkov, še preden se pojavi resna napaka.

Ko trdi disk klikne enkrat, to še ni sodba. Ko klik ponavlja, računalnik pa se ob njem ustavlja, je najbolj modra poteza preprosta: prenehajte z nepotrebnimi poskusi, zaščitite dostopne podatke in prepustite diagnostiko nekomu, ki bo najprej poskrbel za tisto, česar ne morete nadomestiti – vaše podatke.