Fotografije otrok, zaključna naloga, računovodski dokumenti in pošta se pogosto znajdejo na enem samem disku v računalniku. Dokler naprava deluje, se to ne zdi tvegano. Ko disk odpove, se računalnik ne zažene ali pa se datoteke po nesreči izbrišejo, pa postane jasno, zakaj je dober pregled diskov za varnostne kopije več kot primerjava cen in gigabajtov.

Pravilna izbira je odvisna od količine podatkov, pogostosti kopiranja in od tega, kako hitro morate do njih po morebitni okvari. Za domačega uporabnika je lahko najboljša rešitev preprost zunanji disk, medtem ko podjetje potrebuje avtomatiziran sistem z več nivoji zaščite. Namen varnostne kopije ni, da imate še eno napravo. Namen je, da podatke dejansko dobite nazaj, ko jih potrebujete.

Pregled diskov za varnostne kopije: kaj primerjati

Pri nakupu se ne ustavite pri kapaciteti. Disk z veliko prostora ni nujno bolj primeren za pomembne podatke, če je stalno priključen na isti računalnik, nima rednega kopiranja ali je izpostavljen istemu tveganju kot izvirnik.

Najprej preverite vrsto diska. Klasični trdi disk oziroma HDD uporablja mehanske dele. Za enako ceno ponuja več prostora kot SSD in je zato pogosta izbira za večje zbirke fotografij, videov, arhivov in poslovnih map. Njegova slabost je občutljivost na udarce, predvsem med delovanjem. Če zunanji HDD pade z mize, so posledice lahko precejšnje.

SSD nima gibljivih delov. Je hitrejši, tišji in bistveno bolje prenaša prenašanje v torbi. Primeren je za ljudi, ki varnostno kopijo pogosto nosijo med domom, pisarno in terenom, ali za hitro kopiranje večjih projektov. Cena na terabajt je višja, zato za večterabajtne arhive pogosto ni najbolj gospodarna izbira.

Tretja možnost je NAS, omrežni diskovni sistem z enim ali več diski. Ta je smiseln za pisarne in gospodinjstva z več računalniki, saj lahko samodejno sprejema kopije prek omrežja. NAS z dvema diskoma lahko zrcali podatke na oba diska, vendar to ni isto kot samostojna varnostna kopija. Pred okvaro enega diska vas zaščiti, ne pa nujno pred izbrisom datotek, izsiljevalskim virusom, požarom ali krajo.

Kapaciteta naj vključuje prostor za rast

Disk za kopije naj bo praviloma večji od količine podatkov, ki jih varujete. Če imate danes 800 GB fotografij, dokumentov in projektov, 1 TB disk hitro postane pretesen. Ne pozabite, da programi za varnostno kopiranje pri zgodovini različic hranijo tudi starejše verzije datotek, kar je zelo uporabno ob napačnem urejanju ali izbrisu.

Za posameznika je pogosto primeren disk z 2 TB ali 4 TB prostora. Za družine z velikimi videoposnetki in za manjše pisarne je lahko bolj realna izbira 4 TB, 8 TB ali NAS z več diski. Pri podjetju ne glejte samo skupne velikosti strežnika. Preveriti je treba poštne predale, skupne mape, računovodske programe, datoteke zaposlenih in morebitne podatke v oblaku.

Hitrost pomaga, ni pa glavno merilo

Pri prvem kopiranju več terabajtov boste razliko med počasnejšim HDD in hitrim SSD hitro opazili. Za vsakodnevno arhiviranje dokumentov pa hitrost običajno ni odločilna. Pomembneje je, da se kopiranje izvaja redno in brez napak.

Zunanji disk z USB 3 priključkom je za večino uporabnikov dovolj. Pri novejših prenosnikih preverite še, ali imate USB-C priključek in ali disk potrebuje dodaten adapter. Pri namiznih računalnikih je smiselno disk priklapljati neposredno v računalnik, ne v cenovno najcenejši USB razdelilnik, saj lahko nestabilno napajanje prekine kopiranje.

Zunanji disk, SSD ali NAS?

Zunanji HDD je praktična izbira, kadar želite veliko prostora po razumni ceni in disk po končanem kopiranju pospravite na varno. Primeren je za mesečno ali tedensko kopijo domačega računalnika. Če ga prenašate, uporabite zaščitno torbico in ga nikoli ne odklapljajte med delovanjem.

Zunanji SSD je boljša izbira za aktivne uporabnike. Fotograf, študent z velikimi projekti ali podjetnik na terenu bo cenil hitro kopiranje in odpornost na tresljaje. Slabost je cena, zato ga mnogi uporabljajo za najnovejše oziroma najpomembnejše podatke, večji arhiv pa hranijo na HDD ali NAS napravi.

NAS je primeren, ko se podatki ustvarjajo na več računalnikih ali ko želite samodejen sistem brez ročnega priklapljanja diska. Dober NAS lahko omogoča uporabniške račune, zgodovino različic, oddaljen dostop in obvestila o napakah. Zahteva pa začetno nastavitev, redno preverjanje stanja diskov in ustrezno zaščito dostopa. Če je nepravilno nastavljen ali ves čas dostopen iz interneta, lahko postane dodatna varnostna ranljivost.

Za manjše podjetje se pogosto dobro obnese kombinacija: lokalni NAS za hitro obnovitev datotek in dodatna kopija na ločeni napravi ali drugem mestu. Tako en sam dogodek ne ogrozi vsega.

Disk sam po sebi ni varnostna strategija

Najpogostejša napaka je disk, ki je stalno priključen na računalnik in vsebuje edino kopijo podatkov. Če računalnik okuži izsiljevalski virus, lahko ta zakodira tudi priključeni zunanji disk. Če pride do kraje ali električnega udara, sta izvirnik in kopija na istem mestu.

Uporabno vodilo je pravilo 3-2-1. Imejte tri kopije pomembnih podatkov, na dveh različnih vrstah medijev, ena kopija pa naj bo ločena od glavne lokacije. To ne pomeni, da mora vsak uporabnik kupiti zapleten strežniški sistem. Za dom je lahko dovolj računalnik, zunanji HDD, ki ga po kopiranju odklopite, in dodatna šifrirana kopija na drugi lokaciji. Za podjetje pa je potreben bolj premišljen načrt z avtomatizacijo in jasnimi odgovornostmi.

Šifriranje je posebej pomembno, če disk vsebuje osebne dokumente, zdravstvene podatke, pogodbe ali podatke strank. Če se disk izgubi, vsebina brez zaščite hitro pride v napačne roke. Geslo shranite varno in ga ne imejte samo v isti mapi, ki jo varnostno kopirate.

Kako preveriti, ali kopija res deluje

Uspešno zaključeno kopiranje še ne pomeni nujno, da so podatki uporabni. Občasno odprite nekaj fotografij, dokumentov in večjih datotek neposredno z varnostnega diska. Preverite tudi, ali najdete starejšo različico datoteke in ali znate obnoviti celotno mapo.

Pri poslovnih podatkih je test obnove še pomembnejši. Datoteka računovodskega programa ali podatkovna zbirka se lahko kopira, vendar brez pravilnega postopka obnove ne bo uporabna. Zato naj podjetje vsaj občasno preveri obnovitev na ločen računalnik oziroma v testno okolje.

Bodite pozorni na opozorilne znake diska: nenavadno klikanje, pogoste prekinitve povezave, zelo počasno odpiranje datotek, napake pri kopiranju in zahteve po formatiranju. Tak disk ni kandidat za še eno kopijo, ampak za takojšen prenos podatkov na drugo napravo. Če so podatki že nedostopni, ne nameščajte naključnih programov in ne formatirajte diska. Vsako dodatno pisanje lahko oteži reševanje podatkov.

Praktična izbira za različne potrebe

Za osnovno domačo uporabo izberite kakovosten zunanji HDD z dovolj rezerve prostora in nastavite samodejno tedensko kopiranje. Disk po končanem postopku odklopite ter ga hranite stran od računalnika. Če imate veliko pomembnih družinskih fotografij, dodajte še drugo kopijo na drugi lokaciji.

Za prenosnik, ki je pogosto na poti, je smiseln zunanji SSD. Uporabljajte ga za pogoste kopije aktualnih dokumentov in projektov, vendar tudi ta disk ne sme ostati vaša edina varnostna mreža.

Za pisarno z več zaposlenimi je NAS ali centralna strežniška rešitev običajno najbolj pregledna pot. Ključno je, da se kopije izvajajo samodejno, da so obvestila o napakah vidna odgovorni osebi in da obstaja ločena kopija zunaj pisarne. Pri takšnih postavitvah lahko PIARA pregleda obstoječe stanje, izbere primerno kapaciteto in nastavi obnovitev tako, da sistem ne obstaja samo na papirju.

Dober disk je začetek, ne konec varovanja podatkov. Izberite napravo, ki ustreza vaši količini podatkov in načinu dela, nato pa si v koledar vpišite še redno preverjanje kopij. Dan, ko disk mirno obnovi izgubljeno datoteko, je precej manj stresen od dneva, ko ugotovite, da kopije sploh ni.