Jutro, kava na mizi, vi pa samo želite odpreti pošto ali začeti z delom. Namesto tega gledate vrteč krogec, črn zaslon ali prijavo, ki traja predolgo. Če se računalnik se počasi zažene, težava navadno ni ena sama. Počasni zagon je običajno kombinacija obrabljenega diska, preveč programov ob vklopu, neurejenega sistema ali začetne strojne okvare.

Dobra novica je, da ni vsaka počasnost znak za nakup nove naprave. Veliko računalnikov in prenosnikov se da z nekaj pravimi koraki občutno pospešiti. Pomembno pa je, da ne ugibate predolgo, predvsem če so na napravi pomembni dokumenti, službeni podatki ali fotografije.

Zakaj se računalnik počasi zažene

Ko uporabnik reče, da je računalnik počasen, pogosto misli prav na čas od pritiska na gumb do uporabnega namizja. Ta čas je odvisen od več faz. Najprej se zažene strojna oprema, nato BIOS ali UEFI preveri osnovne komponente, potem se naloži operacijski sistem, za tem pa še vsi programi in storitve v ozadju.

Če je ozko grlo v disku, boste počasnost opazili že pred prijavo v sistem. Če težavo povzročajo programi, je prijava morda normalna, nato pa računalnik še nekaj minut “melje”. Včasih je problem tudi v posodobitvah, poškodovanih sistemskih datotekah ali protivirusnem programu, ki ob vsakem zagonu preverja preveč stvari naenkrat.

Pri starejših napravah je zelo pogost razlog klasični trdi disk. Ti diski so občutno počasnejši od SSD-jev, s starostjo pa postanejo še manj odzivni. Pri poslovnih računalnikih in domačih prenosnikih, ki so v uporabi več let, je to eden najpogostejših razlogov, da se zagon iz sprejemljivega spremeni v zamudnega.

Najpogostejši vzroki za počasen zagon računalnika

Preveč programov ob zagonu

Veliko programov se samodejno doda v zagon sistema. To so lahko aplikacije za klepet, oblačne storitve, tiskalniški pripomočki, posodabljalniki, protivirusni dodatki in razna spremljevalna programska oprema. Vsak posamezen program se zdi nepomemben, skupaj pa zagon hitro podaljšajo za minuto ali več.

Težava je še večja, če imate manj delovnega pomnilnika. Računalnik se v takem primeru ob zagonu ukvarja sam s sabo, uporabnik pa čaka, da postane sploh uporaben.

Počasen ali obrabljen disk

Če ima računalnik še vedno HDD, je počasnejši zagon skoraj pričakovan. Če pa se je zagon nenadoma poslabšal, se pojavljajo zatikanje, nenavadni zvoki ali občasno zamrzovanje, je lahko disk že obrabljen ali v začetni okvari. To je trenutek, ko je treba misliti predvsem na podatke.

Pri SSD-jih je počasnost manj pogosta, ni pa nemogoča. Tudi SSD lahko izgublja zmogljivost, ima napake ali deluje slabo zaradi skoraj polne kapacitete.

Posodobitve in sistemske napake

Windows po večjih posodobitvah včasih potrebuje več časa za pripravo sistema. To je lahko enkratna težava. Če pa počasnost ostane več dni, je možno, da je prišlo do konflikta gonilnikov, neuspešne posodobitve ali poškodovanih sistemskih datotek.

Uporabnik pogosto opazi samo posledico – računalnik rabi predolgo, da pride do namizja. V ozadju pa je lahko razlog čisto tehničen in brez diagnostike težko viden.

Premalo pomnilnika ali starejša strojna oprema

Pri računalniku z 4 GB RAM-a in sodobnim operacijskim sistemom se hitro zgodi, da je že osnovni zagon obremenitev. Če se nato odpre še brskalnik z več zavihki, je občutek počasnosti še večji. Tu nadgradnja pogosto pomaga, ni pa vedno edina rešitev. Če je procesor zelo star, je treba realno oceniti, ali se nadgradnja še izplača.

Nezaželena programska oprema ali okužba

Počasen zagon je lahko tudi posledica neželenih programov, oglaševalskih dodatkov ali škodljive kode. Uporabnik včasih sploh ne ve, da se v ozadju zaganja nekaj, česar ni namestil zavestno. Tak računalnik je pogosto počasen tudi med uporabo, ne samo ob vklopu.

Kaj lahko preverite sami

Če se računalnik počasi zažene, ima smisel najprej preveriti nekaj osnov. V upravitelju opravil lahko pogledate, kateri programi se zaženejo ob prijavi. Če vidite več aplikacij, ki jih ne potrebujete takoj, jih iz zagona izklopite. To je varen in pogosto zelo učinkovit prvi korak.

Nato preverite, koliko prostega prostora je na sistemskem disku. Če je disk skoraj poln, bo računalnik deloval slabše. Priporočljivo je tudi, da napravo znova zaženete, ne samo uspavate več dni zapored. Pri nekaterih sistemih se začasne težave s tem preprosto razrešijo.

Smiselno je zagnati tudi pregled sistema na škodljivo programsko opremo. Pri tem velja nekaj previdnosti. Namestitev več “čistilnih” programov hkrati pogosto naredi več škode kot koristi. Če niste prepričani, je bolje uporabiti preverjena orodja ali se odločiti za pregled v servisu.

Če se je počasnost pojavila naenkrat, pomislite, kaj se je spremenilo. Je bila nameščena nova posodobitev, nov protivirusni program, tiskalnik, poslovna aplikacija ali drug dodatek? Vzrok je včasih precej bolj konkreten, kot se zdi na prvi pogled.

Kdaj je težava resnejša

Ko zagon spremljajo dodatni znaki

Če počasnemu zagonu sledijo modri zasloni, zamrzovanje, klikanje diska, samodejni restarti ali obvestila o napakah na disku, ne odlašajte. Takrat ne govorimo več samo o udobju uporabe, ampak tudi o tveganju za izgubo podatkov.

Enako velja, če se računalnik sicer prižge, vendar do prijave potrebuje nenavadno dolgo, ali pa se po prijavi več minut ne odziva. To pogosto kaže na globlji problem z diskom, sistemom ali strojno opremo.

Ko gre za službeni računalnik

Pri podjetjih in samostojnih podjetnikih je cena počasnega zagona večja, kot se zdi. Če zaposleni vsak dan izgubi deset minut, se to na mesec hitro nabere. Še večji problem je nepredvidljivost – danes je počasen zagon, jutri pa lahko pride do popolne nedosegljivosti sistema.

Pri poslovnih napravah je zato smiselno ukrepati prej. Diagnostika je hitrejša in cenejša kot reševanje posledic po odpovedi diska ali sesutju sistema.

Katere rešitve v praksi največkrat pomagajo

Največkrat se izkaže kombinacija čiščenja zagona, odstranitve nepotrebne programske opreme, posodobitve sistema in preverjanja stanja diska. Če je v računalniku klasični HDD, je menjava na SSD praviloma najbolj opazna izboljšava. Razlika ni majhna – zagon je lahko večkrat hitrejši, tudi splošna odzivnost sistema pa se občutno izboljša.

Druga pogosta rešitev je nadgradnja pomnilnika. To je posebej smiselno pri napravah, ki se uporabljajo za brskanje, dokumente, video klice in večopravilnost. Če je računalnik sicer tehnično zdrav, lahko že zmerna nadgradnja podaljša njegovo uporabnost za več let.

V nekaterih primerih pomaga sveža namestitev sistema. To ni vedno prva izbira, je pa smiselna, ko je sistem zelo obremenjen, poln ostankov starih programov ali poškodovanih nastavitev. Prednost je čist začetek, slabost pa je, da je treba pravilno urediti varnostno kopijo, programe in prenos podatkov. Zato se tega ni dobro lotevati nepremišljeno.

Računalnik se počasi zažene – kdaj v servis

Če ste izklopili nepotrebne zagonske programe, preverili prostor na disku in stanje ostaja enako, je naslednji korak diagnostika. Posebej, če je naprava starejša, če vsebuje pomembne podatke ali če se težava slabša iz tedna v teden.

V servisu se običajno hitro pokaže, ali je krivec disk, sistem, pomnilnik, gonilniki ali kaj manj očitnega. To je pomembno zato, ker napačen ukrep stane čas in denar. Menjava diska ne pomaga, če je jedro težave v programski napaki, in obratno.

Pri PIARA takšne primere rešujemo pogosto – od domačih prenosnikov, ki se zaganjajo več minut, do poslovnih računalnikov, kjer je pomembno, da je naprava čim prej spet pripravljena za delo. Stranki je praviloma najpomembnejše dvoje: jasen odgovor, kaj je narobe, in pošten predlog, ali se popravilo oziroma nadgradnja splača.

Se splača popravljati ali kupiti nov računalnik

To je odvisno od starosti naprave, vrste okvare in namena uporabe. Če je računalnik star pet do sedem let, a ima še vedno soliden procesor in dober zaslon, se nadgradnja na SSD ter več RAM-a pogosto izplača. Če pa gre za zelo staro napravo z več omejitvami hkrati, je včasih bolj smiselna menjava.

Pomembno je tudi, kaj potrebujete. Za osnovno domačo uporabo je lahko nadgrajen starejši računalnik čisto dovolj. Za zahtevnejše poslovne programe, obdelavo fotografij ali večjo večopravilnost pa so meje stare strojne opreme hitreje vidne.

Najslabša možnost je, da napravo mučite predolgo in potem ukrepate šele, ko odpove. Takrat pogosto ni več vprašanje hitrosti, ampak reševanja podatkov in nujnega nadomestila.

Če se računalnik počasi zažene, tega ne jemljite kot nekaj, s čimer se pač sprijaznite. Počasen zagon je pogosto prvi opozorilni znak, da sistem potrebuje ureditev, nadgradnjo ali strokoven pregled. Ko težavo rešite pravočasno, prihranite živce, čas in pogosto tudi precej denarja.